blank grb2
news_tl blank news_tr
news_l
blank
NOVICE
13.10.2009 - Obogatitev spletnih strani
Spletne strani Zveze mariborskih športnih društev Branik smo obogatili z dvema novima vsebinskima sklopoma: "objekti" in "dogodki".
news_r
news_bl news_read_more news_br
menu blank menu
blank
Kulturno - historična slika
blank
Historia Docet
blank
1919 - 1941
blank
1930 - 1941
blank
1941 - 1945
blank
Po 2. svetovni vojni
blank
Izgradnja športnih objektov s prostovoljnimi akcijami
blank
Ustanovitev mariborskega športnega društva Branik
blank
Izgradnja šprotnih objektov po letu 1945
blank
Ustanovitev zveze mariborskih športnih društev Branik
blank
menu blank menu
Izgradnja šprotnih objektov po letu 1945
IZGRADNJA ŠPORTNIH OBJEKTOV PO LETU 1945

V prvem povojnem obdobju je s prostovoljnim delom in s pomočjo Gradisa bil obnovljen fizkulturni dom Union. Usposobljena je bila glavna dvorana, popravljena streha in mala dvorana. V Ljudskem vrtu smo najprej pričeli s čiščenjem in ravnanjem uničenih površin in objektov. V Ljudskem vrtu sta bili ob Mladinski ulici na opuščenih teniških igriščih urejeni dve odbojkarski in eno košarkaško, ob Kajuhovi ulici pa na obstoječih igriščih 1. SSK Maribor teniška igrišča. Tudi nogometaši so si uredili svoje nekdanje igrišče iz leta 1935, najprej samo za vadbo, pozneje pa za manjše tekme.

Hkrati z načrtovanjem novega športnega parka v Ljudskem vrtu so začeli načrtovati tudi v smučarskem odseku. Kot prvi objekt je smučarski klub zgradil v Zg. Radvanju pod Pohorjem 20-metrsko skakalnico. Vsa dela so bila opravljena s prostovoljnim delom članov kluba in dijakov.
Obsežnejša dela v Ljudskem vrtu in na Pohorju so se začela 1949 leta. Opravljenih je bilo na sto-tisoče prostovoljnih ur. SŠD Polet je formiral celo svojo delovno brigado. Sam v letu 1949 je bilo registriranih 8.041 prostovoljcev ter opravljenih 51.827 prostovoljnih delovnih ur. Če ne bi bilo izredne prostovoljne pomoči, še dolgo ne bil bilo športa v Ljudskem vrtu in ne čolnarne v Brestrnici.

V letu 1950 so udarniška dela opravljali predvsem člani društva. Tenisači so sami izvedli zemeljska dela za 7 novih igrišč. Košarkarji so si sami zgradili kar majhen stadion ob teniških igriščih. Kegljači so sami preuredili obstoječo kegljišče na Grajskem trgu 1. Veslači so pod vodstvom neumornega predsednika Franca Lipka v 4 mesecih zgradili čolnarno v Brestrnici in jo že avgusta 1950 začeli uporabljati.

Glavni pobudnik del na Pohorju je bil Franci Cop. Po težavnih terenskih delih je že leta 1950 začela obratovati sedežnica Habakuk, prvi tovrstni objekt na Balkanu. Kot prvi se je na vrh grebena popeljal naš znani smučarski prvak Tine Mulej. Ob času otvoritve je leta 1950 bila na voljo ob zgornji postaji tudi že klubska koča "Snežinka":

Glavni arhitekt športnega parka v Ljudskem vrtu je bil dipl. ing. Milan Černigoj. Že leta 1951 so pričeli z deli na pomožnem igrišču na nogometaše. Oktobra 1951 je dobilo društvo v svojo izključno uporabo dom v Ljudskem vrtu. S svojimi deli za obnovo letnega telovadišča ob Mladinski ulici so leta 1951 pričeli tudi telovadci.

V letu 1952 je bil dograjen nasip za gledalce na novem nogometnem stadionu. Na zahodnem delu nasipa so bile zgrajene betonske stopnice s sedeži. Slovesna otvoritev novega nogometnega stadiona v športnem parku Branik je bila 12. julija 1952.

Smučarski klub Branik se na Pohorju ni mogel ustaviti le s sedežnico. Načrtovati so začeli gradnjo gondolske vzpenjače v vznožja do vrha. Ta cilj je bil dosežen 24. novembra 1957.

S to izgradnjo so bile v Mariboru ustvarjene nove razmere za športno in turistično delovanje. Na nogometnem stadionu so do leta 1958 bile na nasipu v dolžini 248 m zgrajene stopnice za gledalce. V letu 1956 se je pričelo z gradnjo malega stadiona, ki je bil dokončan in predan športnikom aprila 1958. V tem obdobju so se nadaljevala še dodatna dela pri čolnarni v Brestrnici.

Arhitektu Milanu Černigoju se je s konstrukcijsko zasnovo nove tribune na nogometnem stadionu v Ljudskem vrtu priključil dip.ing. Boris Pipan. Sodobno zasnovana tribuna se je pričela graditi maja 1960. Nova tribuna s telovadnicami, garderobami in drugimi prostori je bil predana svojemu namenu leta 1962.

Z udarniškim delom smučarjev Branika in Železničarja je na Pekrski gorci zrasla 65-metrska smučarska skakalnica. Smučarski klub je nadaljeval z izgradnjo vlečnic in sedežnic na Mariborskem Pohorju. Vse žičnice zgrajene v obdobju 1970 do danes predstavljajo največji zimskošportni kompleks v Sloveniji. Dodatna izgradnja sedežnic iz vznožja do Habakuka in naprej do Bellvueja pa je povečala kapacitete dostopa do tega kompleksa. Prvi snežni top so pohorska smučišča dobila že leta 1976. Deset let zatem se je začela izgradnja snežnega stadiona, ki v letu 2000 obsega smučišča od vrha do vznožja Pohorja v dolžini 4,5 km, ki ga je možno v celoti zasnežiti in je v celoti osvetljeno. Na smučiščih je nameščenih 26 nizkotlačnih topov, ki lahko zasnežijo 70 ha površin. V letu 1998 se je pričelo zasneževanje na Arehu. V letu 2000 naj bi tudi vsa smučišča Areškega Pohorja bila zasnežena. V letu 1985 je bila v Ljudskem vrtu zgrajena prva teniška dvorana v Sloveniji. Dvorana z dvema igriščema je bila leta 1990 obnovljena.

Na osrednjem nogometnem stadionu je leta 1994 bil izveden projekt razsvetljave, zamenjave sedežev na tribuni, zgrajene dodatne kapacitete na tribuni, posodobljene garderobe in sanitarije. Stadion je dobil tudi vse ustrezne telekomunikacijske priključke. V letu 1998 so bili zgrajeni tudi sedeži na nasipu bivšega stojišča. V letu 1998 je v celoti bil obnovljen in posodobljen mali stadion, ki ima sedaj 1800 sedežev in čaka na pokritje. V letu 1999 je bilo dograjenih dodatnih 2000 sedežev na bivših stojiščih nogometnega stadiona ter zgrajene garderobe in pomožni prostori pod večjim delom tribun malega stadiona. V letu 2000 je bil izveden namakalni sistem za glavni nogometni stadion ter zgrajeno novo vadbeno nogometno igrišče z umetno travo.

Veslači so v zadnjih letih preuredili svojo čolnarno in dotrajane prostore, obnovili manjši prostor za zimsko vadbo ter uredili okolje.
Copyright © 2017 Zveza mariborskih športnih društev Branik, Maribor Rolan rešitve