blank grb2
news_tl blank news_tr
news_l
blank
NOVICE
13.10.2009 - Obogatitev spletnih strani
Spletne strani Zveze mariborskih športnih društev Branik smo obogatili z dvema novima vsebinskima sklopoma: "objekti" in "dogodki".
news_r
news_bl news_read_more news_br
menu blank menu
blank
Kulturno - historična slika
blank
Historia Docet
blank
1919 - 1941
blank
1930 - 1941
blank
1941 - 1945
blank
Po 2. svetovni vojni
blank
Izgradnja športnih objektov s prostovoljnimi akcijami
blank
Ustanovitev mariborskega športnega društva Branik
blank
Izgradnja šprotnih objektov po letu 1945
blank
Ustanovitev zveze mariborskih športnih društev Branik
blank
menu blank menu
Ustanovitev mariborskega športnega društva Branik
USTANOVITEV MARIBORSKEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA BRANIK

Poleti 1951 se je po številnih reorganizacijah dokončno oblikovalo društvo z imenom kot ga ima še danes.

Na izrednem občnem zboru SŠD Polet 27. julija 1951 v Kazinski dvorani je predsednik SŠD Polet Lojze Fajdiga predlagal v korist splošnega razvoja športa v Mariboru in boljšega gospodarjenja na skupnih igriščih v Ljudskem vrtu združitev SŠD Polet in NK Branik v Mariborsko športno društvo Branik (MŠD Branik). Kot društvena barva je bila izbrana črno-bela, torej enaka kot ob ustanovitvi 1. SSK Maribor. Prvi predsednik MŠD Branik je postal Lojze Fajdiga, predsednik gradbenega odbora pa mr.ph. Dušan Vodeb.

24. januarja 1952 je na redni skupščini MŠD Branik skupščina izbrala naslednje vodstvo: predsednik mr.ph. Janez Varl, podpredsedniki: mr.ph. Dušan Vodeb,, Herman Weiss in Krista Cop, sekretar: Franjo Orel in predsednik gradbenega odbora mr.ph. Dušan Vodeb. Janez Varl je bil predsednik društva 4 leta. V tem obdobju se je MŠD Branik po organizaciji, športnih objektih in športnih dosežkih uvrstil med največja športna društva v Jugoslaviji.. Močan poudarek je bil dan gradbenemu odboru, ki je deloval samostojno skladno s sprejetim načrtom. Sprejet je bil društveni znak z mestnim grbom, ki simbolizira kraj delovanja društva, z vtisnjenim imenom Branik in z petkrako zvezdo kot simbolom svobode. Osnutek znaka je leta 1952 zasnoval Jaroslav Černigoj dipl. ing. arh.. Posamezni klubi so delovali popolnoma samostojno. Predsedniki klubov so kot člani upravnega odbora matičnega društva vzpostavljali trdno zvezo med društvo in klubi.

Leta 1956 je MŠD Branik kot društvo posedovalo, uporabljalo in upravljalo z vsemi objekti in igrišči v Ljudskem vrtu, objekti v Pipuševi ulici (štirje po številu), poslovalnico na Grajskem trgu, pisarno NK Branik v Slovenski ulici 15, šahovski prostori ob Parku št. 5, štiristeznim kegljiščem v Serncevi ulici, čolnarno v Brestrnici z zemljiščema za camping, v solastništvu z ZŠD Maribor 65 metrsko skakalnico na Pekrski gorci, 2 skakalnici za Kalvarijo, sedežnico ter smučarske terene in smučarske proge na Pohorju, kočo ob žičnici, planinsko športno postojanko na Pohorju in zemljišči s pogoriščem planinske postojanke Bolfenk.

MŠD Branik je v letu 1956 imel 16 klubov v katerih je treniralo in tekmovalo 1333 športnikov, ter delovalo 59 trenerjev in inštruktorjev. Društvo je izdajalo glasilo "Mariborski šport". Po odhodu predsednika Dušana Varla je društvu kratek čas predsedoval ponovno Lojze Fajdiga. 24 .januarja 1957 skupščina izvoli novo vodstvo MŠD Branik. Predsednik postane Oton Brezovšek, podpredsednika: Dušan Vodeb in Lojze Fajdiga, sekretar. Mirko Fajdiga in tehnični sekretar: Brane Elsner.

Objektivne težave zlasti rušenje prostorov v Pipuševi ulici, s čimer je bilo društvo težko prizadeto, so zapustile določene vrzeli, ki naj bi jih zapolnili šele z dograditvijo nadomestnih prostorov pod bodočo tribuno. Predvsem štirje klubi so bili z rušenjem hudo prizadeti: sabljanje, boks, judo in namizni tenis. Omenjeni klubi še danes nimajo pravih nadomestnih prostorov in gostujejo v šolskih telovadnicah, kjer ne morejo normalno vaditi. Problem slačilnic je bil rešen samo začasno, enako tudi shrambe za vse vrste inventarja in rekvizitov. MŠD Branik je razumel potrebo po graditvi šolskega centra. Odgovorni pa bi morali vse to opraviti koordinirano, saj društvo pri tem ne bi smelo biti prizadeto.

Uprava društva je poslovala v domu v Ljudskem vrtu, poslovanje klubov pa je potekalo najvec prek poslovalnice na Grajskem trgu. Nogometni klub je imel poslovalnico v zadružnem domu na Partizanski 6. Kolesarji so imeli svoj sedež na Koroški cesti v mestni mehanični delavnici, šahisti pa so si uredili prostore v Slovenski ulici 15.

Po neljubih dogodkih ob neodigrani nogometni tekmi med NK Branik in NK Karlovac leta 1960 in razpustitvi NK Branik, se je društvo znašlo brez dokazane lastne krivde v nezavidnih razmerah. Predsednikovanje je za naslednjih pet let bilo zaupano mr. Ph. Dušanu Vodebu. Predsedniki klubov so tvorili širši upravni odbor. Vrstili so se dobri športni rezultati. V letu 1964 je v zveznih tekmovanjih nastopalo kar 24 moštev MŠD Branik. Ti športni dosežki so zajeli več kot 60 % vseh vrhunskih rezultatov doseženih na mariborskem območju. Društvo je kot celota veljalo v tem času za najmnožičnejše in najkakovostnejše športno društvo v Sloveniji.

V obdobju od 6. aprila 1965 do 15. februarja 1971 je društvo vodil njegov plenum, ki je štel 32 odbornikov. Predsednik je bil Mirko Fajdiga, podpredsednika pa mr.ph. Dušan Vodeb in dr. Dušan Tomažič. Društvo je združevalo 15 klubov z okoli 3500 člani. Leta 1969 je bil ustanovljen karate klub, leta 1970 pa se je začel ponovno uveljavljati balinarski klub. MŠD Branik je leta 1969 za svoje delovanje prejel Bloudkovo nagrado. Smučarski in teniški klub sta v tem obdobju bila med najboljšimi v državi in se odlikovala po organizaciji številnih mednarodnih prireditvah kot so FIS A za Zlato lisico in tri Davis Cup tekmovanja. Večkratni državi prvak v kegljanju Miro Steržaj je leta 1969 postal svetovni prvak.

Od leta 1971 do 1975 je društvu predsedoval Bojan Kovačič, podpredsednika pa sta bila Mirko Fajdiga in Dušan Vodeb. Najuspešnejši v tem obdobju je bil teniški klub, ki je v tem času osvojil kar 30 državnih prvenstev in leta 1975 vsa republiška prvenstva. Najboljši v državi je bil še naprej smučarski klub, ki je v tem obdobju osvojil kar 39 naslovov državnih prvakov. Uspešno so v tem obdobju delovali tudi odbojkarski, košarkaški, karatejevski, šahovski, balinarski in atletski klub. Občina je leta 1975 zaradi vse večjih dotacij ukinila Zavod stadion, ki je več let upravljal z igrišči v Ljudskem vrtu in drugod. Upravne prostore Zavoda stadion je prevzel MŠD Branik in kot društvo prevzel upravljanje športnih objektov in igrišč v Ljudskem vrtu.

V obdobju 1975 do 1981 je funkcijo predsednika MŠD Branik opravljal Miro Posega, funkcijo podpredsednikov pa Mirko Fajdiga in Bojan Kovačič, MŠD Branik je v tem obdobju neposredno združeval 12 klubov, posredno pa še tri: kolesarski, smučarski in teniški klub, ki so delovali kot samostojne pravne osebe. TO obdobje je bilo začetno obdobje po sprejetju portoroških sklepov. Nogometni klub Branik se je združil z NK Maribor. Teniški klub se je redno uvrščal med tri najboljše v državi in osvojil številna državna prvenstva. Ta klub je bil tudi organizator evropskega amaterskega članskega ter mladinskega prvenstva. Smučarski klub je ponovno osvojil številna državna prvenstva. Številna prva mesta so osvajali kolesarji in atleti. Veslaški klub se je uveljavljal na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Številne uspehe je dosegal plavalni klub.

Obe odbojkarski ekipi sta uspešno nastopali v zveznem razredu. V jubilejnem letu 1980 je klub organiziral številne jubilejne športne prireditve ter osrednjo akademijo 28. junija 1980 v Unionski dvorani, na kateri so bila podeljena številna državna odlikovanja in priznanja športnikom in športnim funkcionarjem. Izdan je bil obširen jubilejni zbornik, ki je podrobno dokumentiral zgodovino MŠD Branik.

V obdobju med 1980 in 1990 so MŠD Branik predsedovali: Vitja Rode (1981-1984), Vlado Skerbinjek (1984-1985), Franc Hvalec (1985-1986), dr. Dušan Radonjič (1986-1990). Tudi v tem obdobju so naši klubi želi številne uspehe. Plavalni klub je ob organizaciji plavalne šole ter selektivnem delu dosegal številne uspehe in se uvrstil v sam vrh kakovosti jugoslovanskega plavalnega športa. Matjaž Koželj, Aleksandra Kučej in Tanja Godina so bili stalni člani jugoslovanske reprezentance in udeleženci številnih mednarodnih tekmovanj.. Matjaž Koželj si je najprej priplaval srebrno medaljo na evropskem mladinskem prvenstvu, leta 1989 pa še bronasto kolajno na evropskem članskem prvenstvu. Plavalci so v letu 1989 držali v svoji lasti kar 12 državnih rekordov, pri čemer sta z absolutnimi rekordi prednjačila Matjaž Koželj in Aleksandra Kučej.

Veslaški klub je vzgojil številne mlade veslače in osvajal številna državna prvenstva. Med najuspešnejšimi so bili: Dušan Jurše, Ivan Ferš, Darko in Borut Golob, Andrej Hajdinjak, Tomaž Kramberger, Igor Cebašek, Daniel Greif.

Ponovno so zaživel balinarski klub, ki je nekaj casa uspešno tekmoval v republiški ligi. Balinarski objekt v Ljudskem vrtu ima štiri balinišča in veliko rekreativcev.

Smučarski klub je nadaljeval z neprekinjeno organizacijo tekmovanj za svetovni pokal za Zlato lisico. Smučarji so z lastnimi močmi in iznajdljivostjo iz kluba ustvarili pravo smučarsko tovarno in pričeli graditi prvi smučarski stadion v državi. V tem obdobju so smučarji osvojili 19 naslovov državnih prvakov ter s svojimi članicami Andrejo Potisk in Katjo Koren zakorakali tudi proti svetovnemu vrhu. Izjemno pomembna pa je njihova organizacija smučarske šole, ki je v tem obdobju naučila smučanja kar 24.000 otrok.

Teniški klub je v letih 1986 in 1987 pripravil evropsko teniško ekipno prvenstvo za ženske ter večje število republiških in državnih prvenstev ter nadaljeval s vsakoletno organizacijo "Bergantovega memoriala" za najmlajše. V tem času je osvojil 27 naslovov republiških prvakov. V članski državni reprezentanci je nastopalo sedem njegovih članov in članic.

Ženski odbojkarski klub Branik je v tem obdobju osvojil dvakrat naslov državnih prvakinj ter trikrat drugo in trikrat tretje mesto v zvezni ligi. V tem obdobju je celo 17 igralk igralo za državno in slovensko reprezentanco. Kolesarski klub se je v tem času ponašal predvsem s sijajnimi uspehi BMX kolesarjev, vzgojo številnih mladih kolesarjev in organizacijo rekreativnih kolesarskih prireditev.

Klub dvoranskega nogometa je osvojil štiri naslove slovenskih prvakov ter se lahko ponaša s številnimi uspehi na mednarodnih turnirjih.

Najuspešnejši mariborski nogometni kolektiv NK Maribor se je leta 1988 pridružil našim klubom in uradno prevzel ime NK Maribor-Branik.
Copyright © 2014 Zveza mariborskih športnih društev Branik, Maribor Rolan rešitve