Leta 1950 je velika pozornost tako v SŠD Polet kot v NK Branik usmerjena v izgradnjo igrišč in športnih naprav. Šlo je za široko zasnovano prostovoljno akcijo, ki je zajela klubske uprave ter mnoge aktivne športnike. Gradbena dejavnost je imela prednost pred vsem drugim klubskim delovanjem. Iz poročila je razvidno, da je uprava NK Branik kar 95 % vseh svojih sej posvetila gradnji v Ljudskem vrtu, pripravi načrtov, zbiranju finančnih sredstev in organiziranju prostovoljnih akcij. Enako je bilo v klubih SŠD Polet. Na vrhu grebena smučarskega izseka na Pohorju je stekla sedežnica, ob kateri je bila postavljena in oskrbovana smučarska koča, last našega smučarskega kluba. Veslači so udarniško delali vsak dan, konec avgusta pa so dela že zaključili in priredili otvoritveno regato. Teniški tereni so se obogatili z dvema novima igriščema, začela pa so se zemeljska dela za sedem novih igrišč. Zemeljska dela so udarniško opravljali tudi rokometaši na svojem igrišču ob Strossmayerjevi ulici, ki je bilo že do polovice zgrajeno. Košarkarji so se postavili z otvoritvijo že kar majhnega stadiona ob teniških igriščih. V februarju tega leta pa je bila otvoritev tudi Poletovega kegljišča v kletnih prostorih Grajskega kina, kjer so prav tako vsa dela prostovoljno opravili člani kegljaškega kluba.

Ta izredna zavzetost za izgradnjo športnih objektov, ki so jo izkazovali člani društva s svojim prostovoljnim delom, kaže veliko športno in društveno zavest, na kar bomo vedno izredno ponosni. Te nove športne gradnje pa so nakazovale tudi kvaliteten dvig društva z vrsto kvalitetnih športnih rezultatov. To še posebej velja za klube, ki so delovali na teh zgrajenih objektih od Ljudskega vrta do čolnarne v Brestrnici in smučarskih terenov na Pohorju.

V tem letu je bil ustanovljen še hokejski klub na travi, tako da je imel SŠD Polet 16 samostojnih klubov s 1308 registriranimi člani. NK Branik pa je še posebej imel 91 registriranih članov in 484 neregistriranih mladincev in pionirjev kluba.

Športniki društva so dosegali najvidnejša mesta v republiških tekmovanjih, z izjemo atletike, ki še ni imela svojih igrišč, ter hokeja na ledu in drsalnega športa. Ti dve panogi se zaradi blage zime nista mogli razviti in bi bil zanju možen napredek le z izgradnjo umetnega drsališča.