blank grb2
news_tl blank news_tr
news_l
blank
NOVICE
13.10.2009 - Obogatitev spletnih strani
Spletne strani Zveze mariborskih športnih društev Branik smo obogatili z dvema novima vsebinskima sklopoma: "objekti" in "dogodki".
news_r
news_bl news_read_more news_br
menu blank menu
blank
Kulturno - historična slika
blank
Historia Docet
blank
1919 - 1941
blank
1930 - 1941
blank
1941 - 1945
blank
Po 2. svetovni vojni
blank
Izgradnja športnih objektov s prostovoljnimi akcijami
blank
Ustanovitev mariborskega športnega društva Branik
blank
Izgradnja šprotnih objektov po letu 1945
blank
Ustanovitev zveze mariborskih športnih društev Branik
blank
menu blank menu
1941 - 1945
OKUPACIJA IN NARODNOOSVOBODILNI BOJ 1941 - 1945

Nemška okupacijska oblast je delovanje 1. SSK Maribor takoj prepovedala, njegovo premoženje zaplenila in arhive uničila. Za številno članstvo in najbližje simpatizerje so nastopili hudi časi, ki so prekašali vse zamisli o okupatorjevi krutosti. V mnogih primerih je za izgon zadostoval zgolj podatek, da je bil kdo član 1 SSK Maribor. Po prvi oboroženi akciji v Sloveniji sploh, sredi Maribora v Volkmerjevem prehodu dne 29. aprila 1941, je okupatorjeva policija še isti dan zaprla 11 Mariborčanov. Prav gotovo med temi ni bilo le po naključju kar pet članov 1 .SSK Maribor. To so bili predsednik društva dr. Fran Stamol, Marko Dernovšek, Črtomir Majer, Zlatko Marin in Helena Štor. V skupini 60 mladincev, ki so jih priprli je bilo kar 14 članov 1. SSK Maribor: Miran Brence, Drago Kocmut, Oto Kolmančič, Andrej Korenčan, Štefan Kotar, Lojze Kramberger-Brčko, Janko Lampret, Ante Mileta, Boris Monjac, Boris Nebesar, Milan Smerdu, Savo Petek, Valter Puh in Jakob Šneberger.

1.SSK Maribor je bil trdnjava in žarišce domoljubov zato ni naključje, da je prav to društvo v uporu in osvobodilnem boju dalo svoj tragičen prispevek. Svoje življenje je na oltar domovine položilo kar 51 članov 1. SSK Maribor Med temi so kar štirje narodni heroji:
Rado Iršic-GREGL, nogometaš, dipl. ekonomist. Padel je 12. decembra 1941, ko je zapuščal ilegalni sestanek v Prisojni ulici v Mariboru.

Jože Kerenčič-Janko, atlet, telovadec, smučar, profesor. Aretiran je bil 17. novembra 1941 v Pesnici in 27. decembra ustreljen na dvorišcu sodnih zaporov v Mariboru.

Franjo Vrunc-Buzdo, atlet, telovadec, učitelj. Kot komandirja Celjske cete je bil prijet v prvih začetkih vstaje v Gorici pri Slivnici. Ustreljen je bil 24. avgusta 1941 na dvorišcu sodnih zaporov v Mariboru.

Evgen Matejka-Pemc, telovadec. Znameniti komandant 31. divizije NOV Slovenije je padel 3. maja 1945 pri vasi Kopriva na Krasu.

32 članov društva aktivnih udeležencev NOB je dočakalo svojo smrt: Zvonko Berlič, Arnošt Borovka, Marjan Braniselj, Saša Capuder, Miran Cizelj, Franci Čopic, Boris Čerin, Maks Durjava, Neda Geržinic, Vojmir Jurkovic, dr. Rudi Kac, Lojze Koren, Marjan Koren-Rene, Lojze Kramberger, dr. Robert Kukovec, Stane Lenardon, Črtomir Majer, Bogdan Marinič-Dane, Ljubo Marion, Milan Mravljak, Milan Orel, Silvan Gorazd Pečenko, Ivo Polančič-Ubo, Lovro Polančič, Miro Starc-Karamazov, Slavko Starc-Fazan, Ernest Škrabar-Nesti, Milko Štepic, Ivo Švajger, Jože Švajger, Ljuban Vodeb, Milan Zemljč. Kot žrtve okupatorja so omahnili v smrt tile člani društva: Erika Arnuš, Jože Barle, Vekoslav Golubovič, Rado Kopič, Jakob Mandil, dr. Franc Marinič, mr.ph. Ciril Maver, Jože Mohorko, dr. Odon Planinšek, Karlo Pahor, Ivan Roglič, dr. Jože Sekula, Mirko Strfiček, Anton Tomažič.

Svobodo je dočakalo 231 borcev NOV ter aktivistov. Strahote koncentracijskih taborišč je preživelo 26 aktivistov, vojaških taborišč pa 9 sodelavcev ilegalnih gibanj. V najrazličnejših oblikah je sodelovalo v osvobodilnem gibanju 121 članov. V izgnanstvu je bilo 117 članov.

V uporu proti okupatorju je skupno sodelovalo 554 članov društva. Od tega 300 članov predvojnega 1 .SSK Maribor in 254 članov povojnega SŠD Polet in MŠD Branik.

Med športniki 1. SSK Maribor, ki so kot aktivni udeleženci NOB padli v 2. svetovni vojni je Miran Cizelj, osrednja športna osebnost Maribora v tridesetih letih. Rodil se je 8. maja 1915 v Gradcu v družini s tremi otroki. Ko mu je bilo pet let se je družina za vedno preselila v Maribor, kjer je oče dobil službo kot predmetni učitelj. Miran je po končani klasični gimnaziji v Mariboru, odslužil vojaški rok in se 1939 vpisal na Visoko šolo za telesno kulturo v Beogradu. Bil je eden najuspešnejših alpinistov s preplezanimi smermi, ki so takrat veljale za najtežavnejše v Julijskih Alpah.

Bil je večkratni zmagovalec tekem v alpskem smučanju na vseh prvenstvih in leta 1939 prvak Jugoslavije. Kot skakalec v vodo je bil večkratni prvak Slovenije. Leta 1937 je v nogometni selekciji 1. SSK Maribor igral na mestu branilca. Nastopal je še kot atlet, telovadec in igralec namiznega tenisa. Svobode ni dočakal. 18. januarja je padel v Sp. Vetrnem pri Tržiču kot operativni oficir 3. Kranjske čete. Planinci so v hišo v Sp. Vetrnem, kjer je padel vgradili spominsko ploščo in mu v Martuljku postavili doprsni kip. Plavalci so mu vzidali spominsko ploščo v skakalni stolp na Mariborskem otoku. Žal plošče ni več, ker so stolp porušili. Ob proslavljanju obletnice društva sta mu SK Branik in MŠD Branik postavila pri Ribniški koči na Pohorju, na njegovih najljubših smučarskih terenih spomenik. Športna zveza Maribor podeljuje od leta 1980 posebno Cizljevo plaketo za dosežke na področju športa. Po njem se imenuje tudi ulica v Mariboru.

Športnikom 1. SSK Maribor, žrtvam za svobodo v letih 1941 - 1945, je MŠD Branik, ob vhodu na osrednji stadion ob Mladinski ulici leta 1983 postavil tudi spominsko obeležje po zasnovi arhitekta Bogdana Reichenberga in izvedbi akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Ta spomenik je moralna obveza vseh, ki so sledili športnikom 1. SSK Maribor in vseh nas.
Copyright © 2017 Zveza mariborskih športnih društev Branik, Maribor Rolan rešitve