blank grb2
news_tl blank news_tr
news_l
blank
NOVICE
13.10.2009 - Obogatitev spletnih strani
Spletne strani Zveze mariborskih športnih društev Branik smo obogatili z dvema novima vsebinskima sklopoma: "objekti" in "dogodki".
news_r
news_bl news_read_more news_br
menu blank menu
blank
Kulturno - historična slika
blank
Historia Docet
blank
1919 - 1941
blank
1930 - 1941
blank
1941 - 1945
blank
Po 2. svetovni vojni
blank
Izgradnja športnih objektov s prostovoljnimi akcijami
blank
Ustanovitev mariborskega športnega društva Branik
blank
Izgradnja šprotnih objektov po letu 1945
blank
Ustanovitev zveze mariborskih športnih društev Branik
blank
menu blank menu
1930 - 1941
Obdobje 1930 - 1941

Vodstvo atletske sekcije je 1932 prevzel Danilo Vahtar. Znova je takrat začela delovati ženska atletika. Slabi pogoji za razvoj atletike v Ljudskem vrtu so zavirali nadaljnji razvoj. Tekmovanja so bila večinoma na stadionu Rapida na Studencih, ki je imel edini v Mariboru tudi atletsko stezo. Memorialni ulicni tek Toneta Vahtarja je bil zadnjic organiziran 1938. Med Mariborčani sta na teh tekih bila najuspešnejša Štefan Grmovšek, ki je zmagal petkrat in Franc Podpečan z dvema zmagama. Leta 1936 je 1. SSK Maribor po sklepu mestne občine moral zapustiti Ljudski vrt. S tem je tudi atletska sekcija prenehala delovati.

Želja, da bi 1. SSK Maribor imel tudi boksarsko sekcijo se je porodila že v letu 1925. Dokončno je bil boksarski odsek ustanovljen v prvi polovici septembra 1940. Iz Pekovskega športnega kluba Maribor je takrat k 1. SSK Maribor skupaj s tehniškim vodjem Jožetom Duhom prestopilo dvanajst boksarjev. Med temi so bili tudi Mihael Štrukelj, prvak Slovenije v srednji in Saša Švajger, prvak Slovenije v velterski kategoriji ter Jože Ipavec, državni prvak in prvak male antante. V tistem času je 1. SSK Maribor bil najmočnejši boksarski klub v Sloveniji. V slovensko reprezentanco so se uvrstili: Boris Cerin, Hubert Meglič, Josip Senekovič, Mihael Štrukelj in Jože Ipavec. Predvojno uspešno delovanje je boksarski odsek sklenil 9. marca 1941, ko je s 4:3 premagal uglednega tekmeca, IHSK Policijski iz Zagreba.

Novi zagon namiznoteniški sekciji sta v letu 1931 dala državna prvakinja Neda Geržinič in njen brat Lev Geržinič, ki sta postala člana 1. SSK Maribor. Med mlajšimi igralci so posebej izstopali Sergej Senekovič, Fredi Korenčan in Dušan Vodeb. Leta 1935 je Senekovič postal celo mednarodni prvak Avstrije, leto dni pa je uspešno zaigral tudi za jugoslovansko reprezentanco.
Nogometna sekcija 1. SSK Maribor je v Mariboru leta 1927 dobila močnega rivala v takrat ustanovljenem SK Železničar. Kljub temu je nogomet še naprej dajal utrip celotnemu društvu. Leta 1930 je 1. SSK Maribor bil za Ilirijo drugi v Sloveniji, naslednje leto prvi, vrhunec pa je dosegel leta 1932, ko se je na polfinalnem tekmovanju za državno prvenstvo uvrstil za zagrebškima zveznima ligašema Viktorijo in Gradjanskim na 3. mesto in bil najboljše uvrščeno slovensko moštvo. To so bili največji uspehi mariborskega nogometa med obema vojnama. Ljubljansko Primorje poraza ni preneslo in je kupilo šest najboljših igralcev 1. SSK Maribor. Vrhunske postave ni bilo več in nadomestiti so jih morali mlajši. Zaradi izgube igrišč v Ljudskem vrtu je po letu 1935 1. SSK Maribor vse bolj izgubljal nogometni primat, ki ga je v Mariboru prevzel SK Železničar. Zadnje predvojno leto 1940 je 1. SSK Maribor v slovenskem prvenstvu bil šele sedmi. V tem obdobju pa so se že pričela uveljavljati imena, ki so bila temelj nadaljnjega razvoja te v Mariboru najpriljubljenejše panoge po 2. svetovni vojni (Marguč, Janžekovič, Welle, Gajšek in drugi).

Maribor je zagotovo zibelka odbojkarskega športa, ki so ga že leta 1924 zaceli igrati mariborski telovadci, člani Sokola-matica. Leta 1931 je Maribor pripravil prvo državno prvenstvo. Gostitelji so zmagali med članicami in najmlajšimi. Tudi v naslednjih letih so bile članice Maribora-matice nepremagljive, medtem ko so bile moške vrste vselej med najboljšimi. Na zadnjem predvojnem državnem prvenstvu leta 1940, ki je bilo v Mariboru so člani in članice osvojili naslov državnega prvaka. Mnoge članice (Tončka Kikl, Mira Florjančič, Saša Mlaker, Breda Požar in druge) ter mnogi člani (Boris Pipan, Erik Aleš, Danilo Požar in drugi) so bili tisti, ki so zagotavljali vzpon te igre tudi po 2 svetovni vojni.

Mestni magistrat je koncem dvajsetih let projektiral izgradnjo novega sodobnega letnega kopališča na Kačjem otoku, ki so ga leta 1930 preimenovali v Mariborski otok. Aprila 1930 je 1. SSK Maribor ustanovil odsek za vodni šport. 15. junija 1930 je bila slavnostna otvoritev takrat enega najsodobnejših letnih kopališč v Evropi. 1. SSK Maribor je dobil tako svoj domicil na Mariborskem otoku. Na prvem odprtem prvenstvu Maribora 7. septembra 1930 so med zmagovalci bili tudi člani 1. SSK Maribor: Leskovarjeva, Poharjeva, Elza Vadnov, Marjan in Boris Kožuh, Tominšek in Ljubo Humek, v skokih s stolpa pa Šrajner in Bertoncelj. Mariborski otok je bil 19. avgusta 1934 prizorišče troboja Gradec, Celovec, Maribor. Med Mariborčani sta se posebej izkazala plavalec Franc Rostaher in skakalec Miran Cizelj oba člana 1. SSK Maribor. Leta 1936 je 1 SSK Maribor zaradi finančne krize in drugih težav opustil plavalno dejavnost. Člani 1 SSK Maribor so dali pobudo za ustanovitev novega kluba. Tako je bil na občnem zboru 1. SSK Maribor 26. avgusta 1938 ustanovljen Mariborski plavalni klub (MPK). MPK je postal naslednik plavalnega kluba 1. SSK Maribor. V MPK so prestopili tudi vsi plavalci 1. SSK Maribor. Predsednik je postal Evgen Bergant.

V obdobju 1938 - 1941 so bili najuspešnejši plavalci: Franc Rostaher, Oskar Šavli, Milan Jandl, Boris Škapin, Miro Smerdu, Milovan Mihorko, Silvo Dornik, Ida Rižnar, Albina Bajde in slovenski prvak v skokih Miran Cizelj.

Pri 1. SSK Maribor je bil decembra 1930 ustanovljen sabljaški odsek. Na temeljih tega dela je novembra 1932 bil ustanovljen Mariborski akademski sabljaški klub (MASK), ki je vse do leta 1941 uspešno deloval. Priredil je vrsto turnirjev in leta 1934 tudi sabljaško državno prvenstvo. V tem času je v klubu deloval tudi Leon Štukelj.

Dogodek v mariborskem smučanju je bil 2. februarja 1932 otvoritev betnavske 35-metrske skakalnice pred 4000 gledalci. Od domačih skakalcev sta se v začetnem obdobju predvsem uveljavila Herbert Juruč in Ljuban Mušič. Pomembna pridobitev za smučarje je bila zgraditev Senjorovega doma blizu Ribniške koče na Pohorju, julija 1932.

Mariborčana Mušic in Lettner sta se na triglavskem smuku 1934 uvrstila takoj za legendarnim Cirilom Prackom. Na slalomskem prvenstvu na Pohorju 1936 je zmagal Franci Čop. Zaradi specializiranja smučarskih disciplin so člani 1. SSK Maribor in SPD Maribor ustanovili odsek za alpsko smučanje pri SPD Maribor, Njihova osrednja postojanka je bil Senjorjev dom s tereni okoli sedanje Ribniške koče. Pri tekačih se je tedaj začela Fanedlova, pri alpskih smučarjih pa Cizljeva doba. S serijo zmag je Miran Cizelj začel leta 1937 na slalomu pri Senjorjevem domu. Cizelj je v tem času že igral v nogometnem klubu 1. SSK Maribor ter za isti klub deloval v skokih v vodo. Cizelj je pred Copom zmagal na smuku na tako imenovani Lenarčičevi progi od Jezerskega vrha do Josipdola. Tekači so na prvenstvu Dravske banovine 1939 bili prvaki v teku na 20 km. Alpski smučarji so na istem prvenstvu slavili moštveno zmago v slalomu, med posamezniki pa je zmagal Cizelj. Na državnem prvenstvu v alpskem smučanju 4. marca 1939 je v smuku zmagal Cizelj, mariborska ekipa pa moštveno. Na zadnji tekmi tekacev pred vojno 9. marca 1941 pri Klopnem vrhu je zmagal odlični Karel Fanedl. Bogato predvojno tekmovalno aktivnost je Franci Čuš sklenil 20. marca 1941 z zmago v kombinaciji na Peci.

Prelomnica za še uspešnejšo dejavnost teniške sekcije je bila maja 1931 s povečanjem števila igrišč na pet. Ob igriščih je bil zgrajen objekt s slačilnicami in klubskimi prostori. Na velikem turnirju ob otvoritvi sta slavila igralca 1. SSK Maribor Breda Hribar-Voglar in Srečko Voglar. Sledil je kakovosten napredek. Na površje so začeli prihajati novi mladi igralci med katerimi so bili v ospredju Nadan Albaneže, Fredi Korenčan, Stevo Tončič in Vasko Škapin. Maribor je med obema vojnama bil središče slovenskega tenisa in zato ni bilo naključje, da je bila prav v Mariboru 2. marca 1940 ustanovljena teniška zveza Slovenije in njen prvi predsednik je postal Mariborčan Radovan Šepec.

1.SSK Maribor zaradi napredne miselnosti v nemilosti režima

SSK Maribor in Sokol matica sta imela v Ljudskem vrtu skupna igrišča in skupne prostore v Narodnem domu. Narodno domoljuben vidik je bil pri 1. SSK Maribor pomemben v obdobju do 1932, kasneje pa je bilo zaznavno hitrejše širjenje napredne demokratične miselnosti. Mnogi športniki 1. SSK Maribor so telovadili in igrali odbojko pri Sokolu matica in so tako prihajali v neposredni stik z napredno skupino pri matici. Veliko pa je bilo tudi naprednih članov Sokola matice, ki so bili včlanjeni v raznih sekcijah 1. SSK Maribor. Zaradi naprednega delovanja sta bila aretirana in pozneje obsojena Milan Apih član Sokola matica in Franjo Vrunc član Sokola in 1. SSK Maribor. Na policijska zasliševanja je bil vabljen Miran Cizelj. Mariborska policija je priprla Zlatka Zeia. Enako velja za Jožeta Kerencica, Rada Iršica, Jožeta Prevolnika ter poznejšega španskega borca Alojza Mikenauerja.

Nenaklonjenost režima se je po obračunu s skupino Apih-Vrunc maja 1934 kmalu izkazala tudi proti 1. SSK Maribor. Režim je ugotavljal, da mu množice, ki so se zbirale v Ljudskem vrtu ne želijo več slediti. Mestna občina je avgusta 1934 sklenila, da se 1. SSK Mariboru izrecno odrekajo vse pravice, ki jih je dotlej imel na podlagi desetletne najemne pogodbe za igrišče v Ljudskem vrtu. Občina je utemeljevala svoj sklep, da potrebuje Ljudski vrt za otroško igrišče. 1. SSK Maribor se je temu drastičnemu ukrepu upiral, saj je bilo ugotovljeno, da občina nima tehtnega vzroka za odvzem igrišča. Vsa prizadevanja in protesti funkcionarjev 1. SSK Maribor so bili zaman. Očitno so prevladali že omenjeni politični razlogi. Občina je leta 1935 taktično navidezno popustila in podaljšala pogodbo za uporabo teniških igrišč za nadaljnjih dvajset let. Povsem jasno pa je bilo, da jim teniški igralci in njihova publika niso predstavljali politične ovire. V zimi 1932/33 je v članstvo smučarskega odseka bilo vključenih 151 častnikov in podčastnikov. Konec leta 1934 je moralo iz smučarskega odseka 1. SSK Maribor izstopiti kar 192 vojaških oseb. Leta 1935 so prepovedali tudi delovanje delavskih kulturnih in šolskih društev Svoboda. V iskanju rešitve režim ni dovolil združitve SK Svoboda in 1. SSK Maribor. Zaradi tega je nekaj Svobodinih nogometašev prestopilo k 1. SSK Maribor. Nogometni odsek 1. SSK Maribor je moral maja 1936 po šestnajstih letih brezpogojno z lastnega igrišča, ki je potem prazno pričakalo nemškega okupatorja. Objektivno je torej mariborska občina 1 .SSK Maribor v zadnjem obdobju zelo oškodovala.

Obdobje od leta 1936 do 1941 je bilo za 1. SSK Maribor najtežje. Nemškutarji so pričeli dvigati glave in so postajali z leti vse aktivnejši. Problem igrišča je postajal v društvu skoraj usoden. Bili so celo v dilemi, ali bi društvo v takih razmerah obstajalo še naprej. Dejavni funkcionarji so leta 1938 osnovali zadrugo "Mariborski stadion". Zbirali so sredstva, pripravili načrt in celo kupili ob Koroški cesti 18.000 m2 zemljišča za stadion. Občina pa je 1. SSK Maribor omejila tudi pri dotacijah. Vsa prizadevanja zanesenjakov o gradnji novega stadiona pa je pokopala vojna.
Zlasti po letu 1938 se je mladina 1. SSK Maribor čedalje bolj vključevala v številne množične proti-režimske in proti-nacistične demonstracije. Drugačni pogledi, narodna zavest in svobodomiselnost so bila osnova za delovanje športnikov različnih panog. Po podatkih, ki jih je za zbornik 1919-1979 zbral avtor Mirko Fajdiga se v okviru naprednega delovanja navajajo naslednja imena: Oskar Šavli, Oskar Kalin, Jože Duh, Miloš Zidanšek, Ljuban Vodeb, Mirko Lorger, Miran Cizelj, Dušan Vodeb, Franci Prajs, Silvo Dornik, Tine Lah, Dušan Furlan, Miloš Ogrizek, Evgen Matejka, Žaro Vesnaver, Silvo Hrast, Slavko Starc, Ostoj in Maks Durjava, Vlado Kadunc, Vlado Cizelj, Jože in Ivo Jevšnikar, Mirko in Lojze Fajdiga, Ljubo Marion, Arnošt Borovka, Dušan Mevlja, Ivo Polančič, Josip Marotti in drugi.

Zadnji nastop 1. SSK Maribor pred usodnimi dogodki, je bil 25. marca 1941, ko so namiznoteniški igralci tekmovali s SK Muro. Potem pa so prišla štiri leta vojne, brez slovenskega športa v Mariboru in brez 1. SSK Maribor.5

5Mirko Fajdiga: Zbornik MŠD Branik 1919 - 1979, str. 9 -24
Copyright © 2017 Zveza mariborskih športnih društev Branik, Maribor Rolan rešitve